Ponedeljek, 30.07.2007

31. DAN [zamudil sem Morgana, ponovno zmagovita ekipa, 5 burgerjev]

Zjutraj me je bolelo grlo. Za znoret. Pogoltnem 2 lekadola in se pripravim za delo.

Ta teden bom trener slavne ekipe DUKE. Fantje ne obetajo veliko na prvi vtis. Tekma pa je čisto nekaj drugega. Fantje letijo in so izjemno borbeni. Spet moram biti pazljiv. Nič ne bom napovedoval. Tokratni igralci so:

- Dwayne: močan kot bik, igra tudi ameriški nogomet,
- Steven: visok, bel, center :),
- Jake,
- Thomas: nadarjen igralec z izjemnim pregledom nad igriščem,
- Elliot,
- Nick: ekipni šaljivec,
- Michael: po njegovih besedah neizkušen, po mojih opažanjih zelo koristen igralec z odličnim občutkom za skok v napadu,
- Donnie.

Kot sem rekel, ta teden je lahko super, lahko pa je … super! :)

Morgan Wootten

Po kosilu pride na vrsto častni gost, ki je tokrat Morgan Wootten. Gre za najzmagovitejšega košarkarskega trenerja v ameriški zgodovini. V svoji statistiki ima preko 1200 zmag in njegove ekipe so v povprečju zmagale 9 od 10h tekem! Neverjetno! To seveda velja za vse starostne kategorije. Od srednješolskih pa do NBA trenerjev. Spet nisem imel fotoaparata!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Sem pa spregovoril par besed z njim in me je presenetil s svojo modrostjo in prisebnostjo. Človek je star 76 let (ne zgleda tako dobro kot Mali :)). Na koncu se mi je zahvalil za trdo delo na kampu, kar mi je veliko pomenilo.


Še vedno čakam na svoj trenutek z Joe-om Woottenom, njegovim sinom.

Po 16 uri sem ostal ter si ogledal scrimmage tekmo med perspektivnimi srednješolci in nekaterimi college igralci, nato pa se vrnem v hotel. Zvečer se oglasim pri Joe-ju kjer so na vrsti burgerji. Pojem jih 5!!!! Bil sem zelo lačen! Sej vem …..ni izgovorov. Bojo pa to sigurno moji zadnji hamburgerji v Ameriki…..prisežem! :)



Lp

Mitja

Nedelja, 29.07.2007

30. DAN [nakupovanje, spremembe v sobah, delo s starejšimi]

Dan sva začela z nakupovanjem v lokalnem nakupovalnem središču, ki je od hotela oddaljen dobre 4 milje. Center je ogromen in ima veliko trgovin, večinoma trgovin z oblekami. Najprej sva si ogledala zanimive trgovine, ter se nato podala v lov za najcenejšimi izdelki.


Ob treh sva zaključila z nakupovanjem ter se vrnila v hotel. Ob 18h smo se z ostalimi dobili na sestanku ter se dogovorili kaj bo kdo počel v ponedeljek zjutraj. Moja naloga je v bistvu tekati okoli in prenašati sporočila. Po prihodu v hotel pa naju je čakalo presenečenje. Zaradi nekaterih odhodov in prihodov novih trenerjev, sva se z Urošem preselila v drugo sobo. Nova cimra sta Nate in Brian (njegov vzdevek je Jeffrey Dahmer a.k.a znani ameriški serijski morilec).

Jeffrey Lionel Dahmer

Tko da greva v novi teden z novimi sostanovalci in zanimivimi prigodami. A ja, tokrat sva dodeljena najstarejši skupini košarkarjev. Stari so med 14 in 16 let, tako da bom lahko videl kaj pričakovati na Jančah. Zaenkrat je to vse iz 4. tedna. Upam le, da bom lahko čim bolj ažuren v novem tednu!!

Lp

Mitja


Dahmer na sodišču

Jeffrey Lionel Dahmer je bil ameriški serijski morilec. Med letoma 1978 in 1991 je brutalno umoril vsaj 17 moških. Opisovali so ga tudi kot homoseksualca, kanibala, nekrofila in rasita (noben od žrtev ni bil belec). Otroštvo kot bi ga pričakovali; nizka samozavest, starša sta se prepirala (kasneje ločila), že zelo mlad je podlegel alkoholu,… Po neuspešnem študiju na Ohio State University je nadeljeval svojo kariero v ameriški vojski iz katere so ga nečastno odpustili zaradi prekomernega uživanja alkohola. Še pred njegovim morilskim pohodom je bil znanec policije. Nekaj časa je celo preživel v zaporih. Med hišno preiskavo so našli številne fotografije žrtev in človeške ostanke (v omari so našli oltar s svečami, rokami, lobanjami,…). Jeffrey Dahmer je bil obtožen 17ih umorov, obtožen pa je bil 15ih. Sojenje se je pričelo julija 1992. Zagovarjal se je kot nedolžen zaradi razloga neprištevnosti. Sodišče ga je obsodilo na 937 let zapora (15 dosmrtnih kazni). Dahmer je bil zaprt v Columbia Correctional Institution (Wisconsin), kjer se je po pričevanju zatekel k veri. Novembra 1994 je Christopher Scarver Dahmer-ja v telovadnici zapora pretepel do smrti (Dahmer je umrl na poti v bolnico zaradi hudih poškodb glave). Posmrtne ostanke so dodelili njegovim staršem.

Sobota, 28.07.2007

29. DAN [ogled akvarija, naravoslovnega muzeja in muzeja indijanske kulture]

Končno prespana noč in spet sem spočit. Z Urošom se nameravava odpraviti v DC s trenerji na ogled znamenitosti. Ker sva dobila napačno informacijo glede jutranjega štarta (ja, informacija je bila za kakšno uro in pol napačna) sva se odločila, da se kar sama odpraviva v mesto po ogledih. Ko sva prišla v mesto naju je tam pričaka nenormalna vročina in sopara. V pol ure sem moral spiti liter in pol vode, pa sem bil še kar žejen in dehidriran. Zadala sva si, da si ogledava naravoslovni muzej in muzej indijanske kulture. Na poti naletiva na akvarij in se odločiva za ogled. Plačava 5 dolarjev vstopnine in lahko mirno rečem da je to rop stoletja, saj za ta denar vidiva peščico akvarijev s sicer lepimi primerki, vendar je ogleda konec po 10 minutah, ko si ogledava vse!!! Odpraviva se proti naravoslovnem muzeju in lahko rečem, da je izredno zanimiv in raznovrsten. Mislim da bi veliko ljudi v Sloveniji uživalo v ogledu vseh razstavnih eksponatov.

Nato se peš odpraviva še v muzej indijanske kulture, kjer sva se pridružila organiziranemu ogledu, kjer sva izvedela veliko zanimivosti o indijanski kulturi ter njihovem pogledu na svet, življenski filozofiji in izveva kar nekaj indijanskih anekdot. Po ogledu se ustaviva v kitajski četrti na kosilu in se odpraviva proti hotelu.


Lp

Mitja

Petek, 27.07.2007

28. DAN [zaključek 4. tedna, Bokijev odhod, počitek]
Pričakali smo zadnji dan in vsi smo mislili, da je pred nami lahek dan. Ne bi se mogli bolj motiti. Čakale so nas zadnje tekme in zaključki v individualnih tekmovanjih. Ker nas je bilo veliko, smo se morali odpeljati do ene izmed šol v okolici kjer smo opravili svoja tekmovanja. Zaradi tega smo skoraj zamudili na zaključek. Po prihodu pa se je izkazalo, da smo bili vsi malce v zamudi, ne samo naša liga. Zaključek je enak vsem ostalim in kot vedno poskrbijo za šov! Po prireditvi dobimo plačilo in za trenutek doživimo preplah. Dva izmed otrok sta izginila. Vsi gremo v akcijo in preiščemo šolo ter okolico. Alarm se izkaže za lažnega, saj se otroka spet pojavita pri preplašeni materi. Po prihodu v hotel se z Urošom posloviva od Bokija, ki se odpravi k trenerju Paulu, kjer bo prespal ter se zjutraj odpravil proti Sloveniji. Oba mu na nek način zavidava, saj imava vsake toliko časa domotožje. Mene čakata še dva tedna Amerike. Uroš pa bo odletel naslednjo soboto. Ta vikend greva definitvno še v DC in mall.

Lp

Mitja

Četrtek, 26.07.2007

27. DAN [tekmovanja, družabni večer]


Dan je posvečen tekmovanjem v različnih igrah (ena na ena, meti iz različnih položajev, tri na tri ter seveda zaključne tekme).

Ekipa GW (moja ekipa v tem tednu) je sestavljena iz osmih fantov: William, Kellen, John, Mitchell, Wesley, Chris, Christian in Thomas. Jedro sestavljajo William in Kellen na branilskih mestih ter Christian pod košem. Delitev po igralnih mestih je seveda le namišljena ter omogoča lažjo delitev na dve enakovredni ekipi. Dogovor je namreč tak, da morajo vsi otroci igrati. Trenerji pa lahko izberemo kateri od igralcev bo igral v prvi in drugi četrtini. Sam vedno izberem dva igralca, ki sta dobra pri prenosu žoge ter znata organizirati igro. Kellen je napadalec, ki ima težave z obnašanjem, William pa je popolnoma zaljubljen v košarko in me ves čas sprašuje po nasvetih. Danes pa me je ob koncu dneva na hodniku ustavila njegova mama ter se mi zahvalila ter povedala da fant živi za košarko!!

Po koncu dneva se zberemo pri Joe-u ter se okoli 21:30 odpravimo v mesto. Ustavimo se v Irish pub-u, ki ima v kleti plesišče.




Pridemo med prvimi in se kot je bilo pričakovati se dobro zabavamo. Ob dveh se zabava zaključi (beri: Irci zaprejo pub) in odpravim se proti hotelu. Ura je 3 zjutraj ko zaspim. Še en teden se bliža koncu. Še ena izkušnja več!

Lp

Mitja

Sreda, 25.07.2007

26. DAN [še en dan, igranje po službi, kontakt]

Za mano je še en soparen in naporen dan. Moram povedati, da samo delo ni naporno, je pa zelo naporno delati v izredno vlažnem okolju. Ko sem stopil iz dvorane sem se počutil kot da bi vdihnil vodo. Otroci so izredni, da se podijo po tej vročini!! Po službi čakamo našega šoferja, vendar nam pove, da bo pogledal tekmo med uslužbenci. Ker nimamo izbire gremo tudi mi pogledat kako se igra. Boki in Uroš se odločita igrat, sam pa igro preskočim, ker se ne počutim najbolje. Že cel teden me muči bolečina v desnem kolenu. Med nekaterimi igralci se vnamejo iskre in veliko je trash talka, manj pa akcije. Na žalost so aktivni igralci v precejšnji fizični prednosti pred našimi orli. Po dveh tekmah se odpravimo proti hotelu ter nato k Joe-ju na večer špagetov. Tam spoznam PK-ja, ki je eden izmed pomočnikov na O Connellu. Izkaže se, da je fant izjemno komunikatven in mi svetuje naj se pogovorim z Joe-jem o vsem kar me zanima. Prav tako ga je zanimalo stanje košarke pri nas ter vse povezano s trenerstvom in razlikami med nami in njimi. Skratka odličen večer! Ko pridemo v hotel se zleknem v posteljo in utrujen zaspim.

Lp

Mitja

Torek, 24.07.2007

25. DAN [tekma WNBA, druženje]

Kot smo se dogovorili, smo se po napornem dnevu odpravili v mesto, kjer smo si nameravali ogledati tekmo domače ženske košarkarske ekipe. Z metrojem smo se odpravili proti mestu in si privoščili kosilo v kitajski četrti. Nato pa smo se odpravili v Verizon center.


Verizon center (zunaj)


Verizon center (notri)

Gre za ogromno dvorano čisto zraven kitajske četrti v kateri svoje domače tekme igra tudi ekipa Washington Wizards (NBA). Dvorana je večnamenska in izjemno udobna (sedeži so res udobni). Karta je stala (samo) 10 dolarjev. Tekma je bila izenačena od vsega začetka. Med odmori je vedno poskrbljeno za zabavo (Američani so mojstri animiranja občinstva-res pa je, da tovrstne animacije podaljšajo tekmo in če je človek utrujen po celem dnevu mu niti ni do animacij). Dvorana ni bila polna, ker je bila to tekma rednega dela. Potrebno je poudariti, da so domače košarkarice na repu razpredelnice!

Domača ekipa se imenuje Washington Mystics (zgoraj je njihov logo)

Po izjemni predstavi košarkaric smo dočakali podaljšek, ki ga je 30 sekund pred koncem odločila domača igralka z izjemnim metom iz polrazdalje (Boki je uspel posneti zadnjo akcijo!).


Domačinke so zmagale. Igralka iz Seattla pa je dosegla 47 točk in imela skoraj 20 skokov (ženska različica Dirka Nowickega). Na tekmi se nam je pridružil mali Škot Neil. Po tekmi pa smo se odpravili proti domu. Na žalost slik s prav te tekme ne morem objaviti, ker jih ne morem spraviti iz fotoaparata (obljubim, da jih boste videli, takoj ko odpravim te tehnične tažave)!

Lp

Mitja


FOTOGRAFIJE S TEKME