AMERIŠKI TRENERJI
Uvod: Tema je zelo primerna za konec odisejade. Prvi kontakt v ZDA s trenerjem je bil v okviru pričakovanj. Zgovoren, glasen in vedno dobre volje. Ameriški trenerji veljajo za strokovnjake, ki dajo ogromno poudarka na motivacijo. Glede na to da zadnje čase njihova reprezentanca ne dosega rezultatov, pa se pri mnogih poraja vprašanje kje tičijo razlogi. So morda krivi trenerji, komercializacija športa in s tem povezanega pehanja za nenehnimi uspehi, ker so zmage tiste, ki štejejo. Ali pa je »ostali svet« presegel ameriško košarkarsko mentaliteto. Moštvo je tisto, ki prinaša uspehe, ne posamezniki, ki s svojimi atraktivnimi potezami privabljajo množice in seveda kapital.
Pričakovanja pred odhodom: Moja želja je bila, da spoznam kar največ trenerjev in navežem stike z njimi. Od košarkarskega dela nisem pričakoval nič posebnega. Borut je omenil, da se v kampu uporablja samo osnove. Priznati moram, da sem si ustvaril precej nizko mnenje pred prihodom. Le kaj se lahko naučim? Tja grem zaradi kontaktov!
Šok: Pridem v Frostburg in še vedno pod vtisom potovanja naletim na šok. To je velika zadeva. Preko 100 trenerjev, ekipa fizioterapevtov in strokovnjak za fizično pripravo. Kaj je to!!! Po prvem dnevu pa ugotovim, da so trenerji na čelu z Joe Wootten-om in njegovim očetom Morganom izredni govorci, motivatorji. Že dolgo se mi ni zgodilo, da bi me spreleteli mravljinci, po telesu, zaradi kakega govora. Neverjetno, koliko energije vložijo v nastop. Vedno držijo rdečo nit nastopa ter svoje poslušalce vpletejo v svoj nastop. V življenju še nisem naletel na trenerja, ki bi bil pripravljen teči po igrišču, se hecal iz sebe ali poskušal na druge načine izvabiti reakcijo svojih poslušalcev. Definitivno nekaj o čemer je vredno razmisliti. Treba je vedeti da vse osnove, ki jih kažejo na kampu, uporabljajo v svojih uspešnih programih. Košarka je v svojem bistvu zelo preprosta, trenerji smo tisti, ki jo dodatno, brez potrebe zakompliciramo! To pa je šok, sploh za nekoga ki končuje dif in misli da ve veliko o košarki!!!
Primerjava: Eno izmed opažanj je to. Ameriški trenerji se z razlogom obdajo z izjemnim trenerskim štabom. Vsak ima specifično vlogo v ekipi. Skavtiranje nasprotnika, delo z visokimi igralci, delo z branilci, skavtiranje bodočih igralcev, pomoč pri treningih. Skratka logično sklepanje, da več glav več ve. Daleč od doma!! Seveda so okoliščine drugačne kot pri nas. Trenerji na srednješolskem nivoju niso visoko plačani. V primerjavi z nami so te vsote lepe. Treba pa je vedeti, da je življenje v Ameriki kar drago. Vendar vsak od teh trenerjev ve, da bo s tem, ko dela za uspešnega trenerja, naredil sebi veliko uslugo in si povečal možnosti za samostojno napredovanje ali prehod na univerzitetni nivo. Vsi, ki so sodelovali z Joe-jem so v svojih karierah napredovali. Vsi njegovi bivši pomočniki so sedaj ali na univerzitetnem nivoju ali pa samostojni trenerji na srednješolskem nivoju. To ti veliko pove.
Joe Wootten: Družinski človek, vodja, motivator, poslovnež in košarkar. Na prvem mestu je družina. Tako bližnja kot tudi podaljšek njegove družine-igralci. V pogovoru mi razloži, da edino z obojestranskim zaupanjem ekipa lahko doseže svoj maksimum. Noben posameznik ni sposoben sam držati ekipe nad površjem, ne glede na to kako kvaliteten košarkar je. Joe zelo ceni evropski način igranja košarke in mislim da ga NBA košarka ne zanima preveč. Pravi da se je njihova košarka oddaljila od bistva, ki ga je poudarjal Naismith, ko je izumil to igro. Igro moraš imeti rad in Joe pooseblja to ljubezen, ki je njegovo vodilo skozi celotno kariero. V vseh petih tednih se je z dejanji proslavil kot pravi vodja in organizator, saj nas je nenehno dvigoval, nas pohvalil ter nam dal vedeti, da brez nas ta kamp ne bi mogel delovati!! Vsakemu posebej se je vedno zahvalil za malenkosti ki jih je vsak prispeval. Vedno se je pripravljen pošaliti, tudi na svoj račun. Motivacijski govori so izjemni. Otroci dobijo občutek, da govori njim. Kako mu to uspeva. Ponovitve. Repetition is the best teacher! Vsak teden je ponavljal iste govore in na isti način držal ekipo trenerjev na visokem nivoju, prav do zadnjega dne.
Joe in Terri Wootten s hčerko
Terri Wootten: je ženska v ozadju, ki drži vse niti trdno v rokah. V prvi vrsti mati, ki je ves čas kampa skrbela za oba otroka in vodila vso administracijo kampa, povrhu vsega pa bila vodja fizioterapevtov. Vedno polna energije in vedno nekje v ozadju. Pa vendar izjemno pomemben faktor pri moževem uspehu. Kapo dol!!
Kaj sem se naučil: Košarka je igra osnov, ki jih je potrebno nenehno uriti in razvijati. Na vseh nivojih. Od igralcev zahtevaj pravilno izvedbo in pristop, kot da gre za tekmovalno situacijo. Tekmovanje in pa trening pod pritiskom naj bo sestavni del treninga. Američani dajo veliko poudarka na t. i. time and score oblikah vadbe. V bistvu, dajo igralcem scenarij iz tekme. Primer: 3 sekunde do konca, zaostajamo za točko. Izvajamo čelni avt in moramo zadeti za zmago. Nato pa tekmujejo med seboj. Igralci se tako navadijo na stresne trenutke, ki jih čakajo na tekmi in so vedno pripravljeni na take dogodke. Poleg tega pa s tem dvignejo samozavest igralcev, ki tako bolj zaupajo vase, ekipo in trenerja!
Vedno igraj, kot da je to zadnja tekma v tvojem življenju!!!!
Lp
Mitja
40. DAN [Univerza Georgetown, vročina]
