FOTOGALERIJA 4

Frostburg

AMERIŠKI OTROCI

S tem bom začel prvo temo, ki bo obsegala moja razmišljanja in opažanja glede nove generacije otrok.

Obnašanje: večina otrok je dobro vzgojenih saj vedno pozdravijo in te nagovorijo s »coach«. Tudi sama komunikacija ni bila problematična. Se pa dobro vidi, da so prišli v kamp, kje pričakujejo določeno ugodje. Kot sem tudi sam izkusil je nekaj izredno problematičnih otrok in s takimi tam načeloma nočejo imeti opravka. Otroku hitro dajo vedeti, da bodo poklicai njegove starše ter da se bo njegov teden hitro končal. Pri fantu iz moje skupine pa nekako niso prišli do te faze, čeprav bi si otrok to tudi zaslužil. Odločitev trenerjev pa je bila taka da ostane ter da ne sme sodelovati z ekipo, kar je pomenilo da je otrok večino časa prebil na tribuni in čakal na konec kampa. Po svoje pa otrok niti ni bil slab fant saj je na koncu prišel do mene in se mi tudi opravičil, kar me je res prijetno presenetilo.

Prehranjevanje: z eno besedo - neprimerno - povem praktično vse. Izbor hrane je tak, da otroku sicer ponudijo »zdravo hrano«, vendar so njihove prehranjevalne navade tako slabe da to ni za verjeti. Za zajtrk en obilen hamburger s krompirčkom ali slanina z jajci, palačinke z vsemi možnimi namazi. Ponudijo jim tudi neke vrste rebrc, ki prav gotovo ne sodijo v zajtrk. Maščobe pač niso primeren obrok. Sem pa opazil tudi to, da je veliko otrok jedlo večinoma sladoled in druge sladkarije. V domu je smrdelo kot na odpadu!!!!

Medsebojna komunikacija: kot povsod po svetu so tudi ameriški otroci generacija ki ne pozna navadnega pogovora. Vse se odvija preko sms-ov. Tudi na splošno je opaziti, da če že pride do verbalne komunikacije se to zgodi tako, da na piko vzamejo enega izmed vrstnikov ter se delajo norca iz njega. Spet da ne bom krivičen so tudi izjeme.

Izgled: fantje dajo zelo veliko na zunanji izgled in govorico telesa, ki mora biti cool. Ogromno je svetlopoltih fantov, ki se obnašajo kot temnopolte geto zvezde. Pogosto je nekakšno šepanje ter zvijanje telesa, kar včasih izgleda neverjetno smešno. :)

Obnašanje na igrišču: na začetku tedna je njihova zbranost na visokem nivoju. Tudi začetni motivacijski prijemi delujejo. Bolj kot se teden končuje in njihova utrujenost povečuje pa pade tudi zbranost. Ena izmed pomanjkljivosti je ta da so obremenitve visoke, dejavnosti so razporejene čez cel dan, nobenega ogrevanja ter nobenega raztezanja, kar jasno pripelje do kroničnih bolečin predvsem v skočnem predelu ter kolenih! V opisu ekipe lahko preberete raznolikost otrok, ki je neka stalnica v vseh ekipah. Od zbranih, visoko motiviranih igralcev preko garačev pa do takih ki se jim nič ne da ter takih ki imajo slabo predznanje. Res pa je da vsi otroci napredujejo individualno, kar je tudi cilj tega kampa.

Moram reči, da je vse organizirano v smeri, da se otroke čim bolj zaposli in mogoče tudi utrudi, da kasneje ni težav z njimi. Starejši fantje, sploh bolj talentirani so izjemno zbrani in so pripravljeni vložiti veliko truda v svoj napredek. Prav to pa skušajo izkoristiti trenerji, ki ta kamp vodijo. Njihovo željo po uspehu. Največja razlika med našimi in njihovimi otroci je v številu ter naravni selekciji. Kdor noče delati mu ni treba biti v kampu. Pri nas pa je motivacija otrok jasno nižja, saj je v tem športu zelo malo možnosti uspeha. Uspeh pa vodi novo generacijo otrok. Če niso uspešni obupajo in iščejo nova področja kjer bodo lahko uspeli!!!!

Lp

mitja

Petek, 06.07.2007

7. DAN [prosto]

Dan se je začel malce kasneje kot ponavadi saj smo spali do 9h. Jure in Mauša sta se že odpravljala na pot zato je bil čas za slovo, par slikic ter razmišljanje kaj me še čaka. Ker je bila ažurnost bloga na udaru, sem se odločil napisati poročilo še za manjkajoče dneve in urejanje fotografij. Po tem sem končno vzpostavil zvezo s Špelo in pogovor preko skypa je trajal kar 2 uri in pol. Vmes sva izmenjala fotografije in poročila, ki so že objavljena. Še enkrat se moram zahvalit Špeli za izjemen trud okrog bloga, ves design pa je popolnoma njena zasluga. Špela najboljša si!!!!!!!

Po pogovoru sva se z Urošom odločila oditi na kosilo v downtown Frostburg. Zdaj že prava domačina sva se še enkrat sprehodila po celotnem Frostburgu ter si privoščila kosilo.

Picerija v kateri sem jedel kosilo...

Povedat moram da bolj mrtvega mesta še nisem videl nikjer. Tudi na televiziji ne!!!! So pa očitno zelo verni, saj samo na naši poti mogoče opaziti 10 različnih cerkva.

1. cerkev

2. cerkev

3. cerkev

4. cerkev

5. cerkev... in potem sem jih nehal slikati... :)

Drugače pa je to čisto običajno ameriško mestece z vsemi razlikami v arhitekturi in raznolikosti ljudi-tistih ki jih vidiš. A ja pa še to. Američani ne hodijo, oni se vedno vozijo, pa četudi to pomeni 500 metrov od doma pa do 7-11!!! Smešno.

7 eleven