Končno spet ena prespana noč. Oba z Urošem sva malce prehlajena. Kljub temu pa sva oba zadovoljna da se je teden končal. Ne da nisva uživala, ampak delati v dnevnem kampu je naporno. V bistvu si neke vrste varuška za otroke in stopnja znanja ter motivacija otrok sta precej nižja! Več je otrok med 11. in 13. letom. Veliko manj pa je starejših in najmlajših otrok (7, 8 in 9 let). Okoli 11h naju Joe zapelje na banko, kjer unovčiva še zadnji ček.
Nato pa naju Terri zapelje do metro postaje, kjer se poslovimo. Uroš po dveh postajah zapusti vlak in se odpravi na letališče, sam pa nadaljujem pot v center, kjer bom prebil še zadnjih 5 dni. Več ali manj samo sedim za računalnikom ter prebiram e-maile ter skušam odpisati ter nadoknadit vse kar se je dogajalo v Sloveniji. Jutri bom po vsej verjetnosti obiskal Muzej posvečen holokavstu, nato pa se bom podal v živalski vrt. Tak je vsaj plan. Kaj več o tem pa jutri.
Lp
Mitja

Ni komentarjev:
Objavite komentar