5. DAN [4th of July, zmaga, razočaranje, zabava] 
Američani res ljubijo svoje zastave, kar smo občutili na svoji koži vsi tuji trenerji. Na jutranjem sestanku so izpostavili pomembnost tega dneva ter nas tujce pozvali naj sodelujemo v paradi z ameriškimi zastavicami.
Mitja z zastavco :)
Potem smo odšli v glavno dvorano (Bobcat), kjer s pričeli s slavnostno parado in vsemi govori. Kar od nekod pa se spomnijo, da moramo tujci pozirati pred otroci in poslušati slavnostno glasbo ki je trajala približno 3-5 minut. Po tem so nam zaploskali in dan se je lahko začel.
Zunanja igrišča
Tako kot vsak dan smo tudi danes odigrali tekmo na zunanjem igrišču. Moji ekipi zunanja igrišča niso odgovarjala zato sem pričakoval težek boj, kljub temu da sem imel nekaj odličnih posameznikov. Končno smo zmagali!!! Jeah... nato še popoldanska tekma ki ni bila problematična, saj smo igrali v dvorani. Redni del tekmovanja smo končali s 6 zmagami in 2 porazoma, kar nas je postavilo v položaj takoj za Uroševo ekipo, ki je bila neporažena. V playoffu smo se srečali s 7. uvrščeno ekipo, ki smo jo že premagali. Od tu naprej je bil samo še izločilni sistem. Če zmagaš greš naprej, če izgubiš si končal. Prvi šok je bil ta, da zopet igramo na zunanjih igriščih, drugi je bil ta da se je zelo okrepil veter (smo kar dobri z razdalje) in največji šok je bil to da so igralci prišli popolnoma nerazpoloženi. Poskušal sem jih zmotivirati in v 1. polčasu smo ohranjali svojo prednost. Nato je prišla 3. četrtina kjer smo doživeli popolno zatemnitev. Povrhu vsega pa so nasprotniki igrali neverjeten presing. Končna razlika je bila 10 točk za nasprotnike. Pri njih veselje, pri nas žalost in razočaranje. Najbolj je bil razočaran veliki Dylan, ki se ni mogel zadržati in je potočil par solz!!!
Od leve proti desni (moja ekipa): Kevin (kaže osle temne hlačke), Matthew (veliki belček), Sean (črnček, siva majica), Evan (kleči), Maclay (rdeča majčka), Robert (modra majčka), Ricky (sive hlačke, bela majčka) in Dylan (baby Shaq, modre hlačke).
Po koncu sem od Tima izvedel da gredo trenerji skupaj ven (tradicija), zato sem sklenil da se jim pridržim. Ker je bil Uroš zelo utrujen je odšel spat, Chris je premlad za v bar ker je star 19 let. Tako sem ostal samo jst iz naše sobe. Po začetni sramežljivosti sem le navezal par stikov z nekaterimi trenerji in spoznal enega od asistentov, ki ima slovenske korenine. Družinsko ime je Novak. Ker sem bil odvisen od prevoza sem okrog ene ure zjutraj odšel proti domu. Res sem bil utrujen. Jutri je zadnji dan in Maruša ter Jure sta se končno javila in se napovedala!!!!
Maruša in Jure
1 komentar:
Sej Mitja je dejansko pozabu omenit, da niso sam njegovi igralci "tocil solz" po porazu, ampak jih je tud njihov trener. Sva vidla kup uporabljenih robckov v njegovi sobi. :D Prisezeva!! :)))
Objavite komentar