19. DAN [porazi, all-star, zadnji žur v Frostburgu]No pa začnimo s košarkarskim delom dnevnika. Stanje se je umirilo. Sam in Andrew sta sprejela dejstvo, da sta pač del te ekipe. Nenehni porazi in neprilagodljivi Adam (organizator) so pahnili fante v stanje, ko jim je enostavno ratalo vseeno ali izgubijo ali zmagajo! Kljub temu jih poskušam na vsaki tekmi spodbuditi in zmotivirati, da bi se borili. Določen napredek sicer je prisoten, vendar ekipa enostavno ne more prenesti Adamovega obnašanja. Fant je postal malce vzvišen in enostavno ne poda žoge soigralcem. Kljub temu pa je še vedno eden sposobnejših igralcev v celotni ligi. Fantje ga ne marajo, po drugi strani pa mu vedno zaupajo žogo, ko nasprotnik pritisne v obrambi!! Kakorkoli že, redni del smo zaključili z dvema zmagama in imeli smo možnost, da se preko najslabše ekipe uvrstimo v playoff. To nam je tudi uspelo. V večerni tekmi smo se spopadli s Florido. Ena najmočnejših ekip. Hec je bil ta, da je njihov trener zaspal in so morali 1. četrtino igrati brez njega. Tekma je bila odprta. Fantje so leteli po igrišču. Potem pa je trener le prišel in stvari postavil na svoje mesto. Končna razlika je bila le 12 točk. Spet razočaranje. Zvečer nas je čakalo še glasovanje za all star ekipo in tekma. Na glasovanju presenetljivo Adam ni dobil dovolj glasov in mesto sta dobila Connor in Kyle (dva borca)! Adam je bil vidno prizadet in potočil je kar nekaj solz. Ker je moje delo tako, da moram podpirati vsakega igralca sem mu poskušal razložiti, da bo naslednjič bolje. Vendar dvomim, da me je vzel resno!! Kakorkoli že. Odigrali smo tekmo in zaključili z dnevom.
Na vrsti je bil še zaključni večer. Z Urošom in Bokijem smo odšli v staff room, kjer so imeli pico in pivo. Nato pa smo se odpravili v mesto. V baru je bila živa glasba in veliko ljudi. Kar je za to mesto in ta bar presenetljivo. Večino je predstavljalo osebje kampa. In kot se spodobi smo večer dobro zastavili. Priznati moram, da sem v enem večeru spoznal veliko več ljudi kot v vseh treh tednih kampa. Pogovarjal sem se z vsemi trenerji, ki so na kampu delovali nekako nedostopni. Eden od trenerjev, ki je treniral univerzitetno ekipo v drugi diviziji pa mi je dal svojo vizitko!! Z Urošem sva prišla na vrsto pri tako imenovani pivski igri BEERPONG, kjer sva se kar dobro upirala dvema študentoma, ki sta igro res obvladala. Bar se je počasi praznil in odpravili smo se proti domu. Še zadnji dan kampa v Frostburgu me čaka, potem pa Washington DC!
Lp
Mitja
Lp
Mitja
Ni komentarjev:
Objavite komentar