Sobota, 30.06.2007

1. DAN

Jutro oz. noč sem prebedel. Mislim da sem vsega skupaj spal kakšno uro, ko je budilka naznanila 04:30. Pred tem sem si noč krajšal z igranjem igrice, čakanjem na mail kolega, ki je v ZDA letel dan pred mano… Sledilo je preverjanje prtljage.. če slučajno nisem kaj pozabil.. pa priprava sendvičev.. obilen zajtrk… in vožnja na letališče, ki je bilo za zgodnjo uro (6 zjutraj) precej polno.. sledilo je čekiranje, tehtanje kovčka (samo 15 kg! In spet sem kot po Murphyju stal v vrsti, ki se je premikala najbolj počasi) in poslavljanje… Šel sem s cmokom v grlu, predvsem pa me je bilo precej strah za naprej…. No ampak ni bilo panike..edin malce mi je bilo slabo na prvem letu do Dunaja, v tisti majhni krsti Dunaj je seveda druga zgodba…huge letališče, kjer so nas pregledal, pa smo čakal v eni sobi, pol so nas preselil v drugo čakalnico in nato odhod ob 11:10 za Washington. Avion je bil huge.

A bo zdržalo tole krilo?

Veliki potnik v letalu!

Sedel sem z dvema tipoma, ki sta bila celo pot tiho. Pred mano pa en Američan – ne debel (za čuda) ki je imel sedež čist nazaj, tako da nisem imel čist nič prostora zase. Ni se mi dalo kregati zato sem bil tiho. Rit mi je 15 krat zaspala, gležnji zatekali….skratka…sufer! Po 8h urah in 55minutah smo prispeli v Dulles, ki je HUGE!!!!!! Med letom je bilo zanimivo je gledati ameriška predmestja ki so tako lično postavljena.

Notranjost aviona...

Naložili so nas v ogromen bus in nas odpeljali na carino. Tam sem dal prstne odtise in svojo slikco. Vprašali klasično vprašanje kaj bom delal. A ja pa na letalu sem dvakrat izpolnjeval zeleni obrazec ker sem se zmotu in je res debilno sestavljen… kr neki…. No po carini sem mislil da bo vse ok, potem pa ŠOK. Kufra ni bilo nikjer. Pa grem k ne preveč prijazni gospe v letih ter ji povem za težavo in me jasnonapoti na drug šalter kjer sem preživel večino časa in ko sem že skoraj obupal.. okrog 17:30 dobim kufr. Čist sem bil dehidriran - vode pa nikjer. Pol pa na bus in spet dolga pot do mesta… klima mi jecelo pot nabijala direkt v vrat…

Zemljevid ZDA Zemljevid

Washington DC-ja

No potem pa na metro in peš do hostla kjer me je čakal Uroš (kolega, ki je letel en dan prej). Medtem si je našel prijatelja iz Francije (pravnik) ki je še slabši v angleščini kot on. No zdej smo tuki v jedilnici na brezplačnem wirelles internetu. Uroš in Francozek se učita francoščine in slovenščine, ampak to je že druga zgodba.

Dva velika popotnika....

Letališče Dulles

HI-Washington hostla